Omemba: Kaja Novosel

»Na začetku pisanja besedila sem razmišljala o tem, ali se res vsi mladi z veseljem odselijo iz domačega (manjšega) kraja v drugo (večje) mesto.«

»Vprašala sem se, koliko se poslušamo med sabo v nekem vsakodnevnem pogovoru in ali sploh slišimo, kaj nam sogovorec govori.«

»Vsak obisk domačega kraja prinese spomine na odraščanje, na prve simpatije, ljubezni v okolju, ki ti je domače in obenem 'premajhno'.«

»Periferen ali metropolitanski? Je možna izbira samo ena? Ali pa si lahko sočasno oboje?«

»Provinca je zgolj v glavah ljudi. In to drži kot pribito.«

»Na začetku pisanja besedila sem razmišljala o tem, ali se res vsi mladi z veseljem odselijo iz domačega (manjšega) kraja v drugo (večje) mesto, kot s temo odseljevanja mladih posredno sporoča družbena dikcija.«

»Ob tem pa nenehno vznika vprašanje, kje (in kaj) sploh je dom.«

»Periferen ali metropolitanski? Je možna izbira samo ena? Ali pa si lahko sočasno oboje? Sam spadam v slednji tabor. Nikoli zares čisto odjeseneziran in nikoli čisto zares poljubljaniziran. Večni nomad.«

»V nasprotju z glavnim, neslišnim, a še kako prisotnim likom v igri živim na nasprotnem koncu palice, rojena v prestolnici, ustvarjam in delam pa v provinci.«

»Zadnje ure leta, ki naj bi prinesle mirno slovo od starega leta, srečo, veselje, rajanje in harmonijo v krogu najbližjih in najljubših, se namreč v tokratni komediji zaostrijo v trenutek, ko na dan izbruhnejo zamolčane resnice, zamere, konflikti in frustracije v vsej svoji ironični komičnosti.«

»Osrednja junakinja, samska mlada ženska, študentka v glavnem mestu, v tokratni igri nima besede.«

»Igra je parodična kriminalka egoizma in pogoltnosti kot prevladujoče lastnosti odnosov med družinskimi člani.«

»Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca.«

»Morda je zato skrajni čas, da se večkrat in pogosteje vprašamo, zakaj, in tudi zahtevamo odgovore.«

»Plejada socialno, generacijsko in značajsko različnih osebnostnih profilov ljudi jo nagovarja, sprašuje, spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove.«

»Igro je leta 1997 zrežiral Aleš Jan.«

»Kakšen bi bil svet brez zakajev in vprašajev?!«

»Gluhi imajo izjemen talent in strast do gledališča.«

»Že na začetku je treba opozoriti, da znakovni jezik ni pantomima.«

»Zame je delo v gledališču za otroke in odrasle zelo pomembno.«

»Gledališča bi morala investirati v tolmače slovenskega znakovnega jezika za boljšo dostopnost predstave za nas gluhe in naglušne.«

»Na Češkem se po študiju vključimo v profesionalno gledališče.«

»Pomembno je seveda, da na ta način ozaveščamo širšo javnost o nedostopnosti in težavah, s katerimi se srečujemo gluhi in naglušni.«

»Zanima me še, kako predstavo prilagodite za slišeče in tudi za ljudi z okvaro sluha.«

»Se spomnim nekega starejšega gluhega, ki je pri svojih 55 letih prvič videl gledališko predstavo Žogica Marogica v znakovnem jeziku, in to je bilo res ganljivo.«

»To dokazuje, da obstaja velik interes, vendar ta hip omejena dostopnost še vedno pomeni velik izziv.«

»Da, to je zelo pomembno. Zakaj? Ker se imajo gluhi otroci na ta način priložnost seznaniti s pravljicami v znakovnem jeziku.«

»Spomnim se, da so na to predstavo prišli tudi gluhi starejši, ki so seveda s seboj pripeljali vnučke.«

»Zame je bil to res najlepši spomin.«

»Na žalost so gledališke predstave v večini slovenskih profesionalnih gledališč nedostopne za gluhe in naglušne.«